Živjo. Se že poznava? Čudno je pisat prvi post. Kot da je belina strani polna pričakovanj. Spomniti se moram, da je v resnici lačna dobrih občutkov, ki v družbi besed počasi naletavajo skupaj kot prve snežinke. In potem mi je lažje.
Little Mandala se je marinirala nekaj mesecev. Rodila se je iz želje, da sem dobro. Da sem posledično tudi dobra. Dobra mama, partnerica, prijateljica. Dober človek.
Ideja se je razvijala v obdobju, ki bi ga najlažje narisala kot razburkano morje. Čutila sem, da je moja odgovornost do sebe in hčerke Vite, da poskrbim zase. Samo, če bom dobro, bo dobro – tudi ona. In vprašala sem se, zakaj ne bi svojih sončnih žarkov izžarevala še malo dlje. Mogoče dosežejo tudi tebe.
Kazalo je, da so se časi obrnili na bolje. Da to ni prioriteta. Pa se je situacija čez noč obrnila na glavo, in tukaj smo. V izrednih razmerah si prostor naše male Slovenije delimo s tem “zlobnim virusom”. Sanjam? Se bojim, da ne. Časi niso lahki, niti lepi. Nas pa prebujajo iz iluzij in otopelosti. Opozarjajo, da je to priložnost, da spet iščemo svoje ravnovesje. In ta svet uravnovesimo z lepoto znotraj nas. Začneva? Pa dajva. Se bereva kmalu.
