Kaj je meni najboljše pri celi zgodbi domačih njokov? Otroci v kuhinji!
Ta enostaven recept omogoča, da v ustvarjalni proces z lahkoto vključimo tudi majhne otroke in jim s tem damo priložnost, da se izkažejo kot pomembni člani družine. Ko v mešalnik dodajajo moko, razvijajo fino motoriko. Ko gnetejo testo in se igrajo s “črvički”, razvijajo svojo domišljijo in ustvarjalnost. Ko pakirajo njoke po vrečkah, vadijo štetje. Na turoben dan se z nami starši zabavajo ob prijetnem opravilu, polnem občutka domačnosti – s koristnim rezultatom. In ko je čas za kosilo, sijejo od ponosa – to jed so pripravili tudi oni.
Dovolj besed. Poskusite! 😉
Pripravite si:
- 1 kg skute (najboljša je pusta!)
- 2 jajci
- 2 žlički soli
- 0,5 kg moke
- 40 g parmezana (naribajte pa ga še malo več – za posip)
Tako, zavežite si predpasnike, zavihajte rokave in pomežiknite brbončicam!
- Zmešajte skuto, jajci in sol. Med mešanjem postopoma dodajajte moko in nariban parmezan.
(Skrivnost: Bolj pusta kot je skuta, manj moke je treba dodati in bolj rahli bodo njokci! Imate pri roki samo bolj mokro skuto? Brez panike, tokrat boste po občutku pač dodali več kot 0,5 kg moke. Ravno nasprotno – je vaše testo preveč pusto? Potem po občutku dodajajte mleko.)
2. Vsebino stresite na pomokano delovno površino. Gnetite toliko časa, da testo postane prožno, mehko in nič lepljivo (če je treba, dodajte še malo moke).
3. Vzemite za pest velik del testa in ga oblikujte v 2 cm debel lulček. Ponavljajte vajo, dokler ne porabite vsega testa.
4. Lulčke narežite na 2 cm dolge njoke. Pri nas se na tej točki najbolje znajde kar leseni “špohtl”.
Voila! To je res vsa umetnost. 😉
Ste že lačni?
Potem nekaj njokov hitro izmaknite na stran. Mi jih za odraslo osebo preštejemo 15, za lačna otrokova usta pa 10. V večjem loncu zavremo vodo, v katero špljuknemo žličko soli. V vrelo vodo stresemo njoke in jih na zmerni temperaturi kuhamo toliko časa, da priplavajo na površje. Včasih je to 8 minut, včasih manj (odvisno od tega, ali kuhamo zamrznjene ali sveže, kakšno skuto smo uporabili … ). Potem jih okopamo še v domači omakci in jih največkrat potresemo z naribanim parmezanom. Ti rečem, za prste obliznit! 🙂
Kaj pa naredimo z ostalimi?
Zložimo jih na pekač, obložen s peki papirjem. Potem jih kar v tej obliki položimo v zamrzovalno skrinjo vsaj za čez noč, da obdržijo obliko. Ko najdemo čas, jih prepakiramo v plastične vrečke (1 vrečka = 1 porcija). In ko pride nov delovni dan skupaj s tesnobnim vprašanjem “Kaj bomo pa danes za kosilo?” – ponudijo simpatični odgovor. 😉 Zamrznjene stresemo v krop in – ko so pripravljeni – hop, po njih!
No, pika na i je pa omaka. Bi recept? 😉