Kaj je joga?

Kaj je tvoja prva asociacija ob besedi »joga«?

Dejstvo je, da vsakemu praktikantu joga predstavlja svojo resnico. Nemogoče je poiskati eno in edino sveto definicijo,  ki bi zajemala vse za vse.

Doživljanje joge je tesno povezano z doživljanjem sebe. Zagotovo se strinjaš, da si pri starosti petih let sebe doživljala drugače, kot se doživljaš danes – in drugače, kot se boš doživljala čez 20 let.

Z jogo je zelo podobno. Prva izkušnja s prakso joge v vsakemu praktikantu sproži določene občutke. Morda si se na svoji prvi praksi počutila nenavadno, ker se je od tebe zahtevalo, da si resno in v tišini izvajala neke na videz enostavne vaje, tvoje misli pa so se vrtele kot na najhitrejšem vrtiljaku. Si komaj čakala, da bo trpljenja konec? Ta vidik izpostavljam, ker sem ga slišala zelo velikokrat.

Moja dosedanja pot joge

Moja prva izkušnja je bila sicer malo drugačna. Na jogo sem prišla nekje v začetku srednje šole, ko fizično nisem bila v najboljši, a tudi ne v najslabši pripravljenosti. Jogijska praksa je potekala v plesni dvorani, polni ogledal. Seveda sem se ves čas obremenjevala s tem, kako so moji jogijski položaji videti v ogledalu. In kako je v ogledalu videti moja zunanjost. Naš učitelj je bil tipični presta-jogi, izklesanega telesa, gibčen kot plastelin. Kljub temu, da je bilo poleg mene mnogo starejših praktikantk, večinoma smo bile vse začetnice, je kazal napredne različice asan, ki jih nismo zmogle narediti. Danes vem, da na tisti točki ne bi smele niti poskušati. Ne le, da ni bilo potrebe, bilo je celo nevarno, saj bi se lahko resno poškodovale. Kakorkoli že, dobila sem občutek, da nisem dovolj fit za jogo. In podzavestno se me je to povsem napačno prepričanje držalo še kar nekaj let.

Kot si uganila že sama, sem jogo opustila in se raje predala orientalskemu plesu. Dokler, čez leta …

Pri 26-ih sem se za eno leto odpravila na samostojno raziskovanje Nove Zelandije – in sebe. Takrat sem se prvič srečala z meditacijo. Z meditacijo sem začela »all-in«, s 5-dnevnim meditacijskim odmikom. Ta izkušnja je bila zame vsekakor ena tistih, ki se me je v življenju najbolj dotaknila. O tem bom verjetno še pisala. Danes naj se ustavim pri tem, da sem ob sedeči meditaciji začutila potrebo po tem, kar danes poznam kot »čuječe raztezanje«. Zdelo se mi je nenaravno ves čas samo sedeti. Ugotovila sem, da bi bilo zanimivo čuječe opazovati svoje telo in svoj um med premikanjem in sklepala sem, da bi mi to izkušnjo lahko dala joga.

Kljub temu, da sem po odmiku s prakso meditacije nadaljevala, nisem takoj začela z jogo. Nekako nisem našla prave priložnosti za učenje (res pa je, da je nisem intenzivno iskala). Potem sem nekega dne pomislila, da je ni stvari, ki je danes ne moreš početi preko spleta. Prijatelje sem povprašala po priporočilih za dobrega spletnega učitelja joge in priporočila so bila precej enotna: Adriene.

Joga z Adriene (Yoga with Adriene)

Jogo z Adriene verjetno poznaš. Osebno sem mnenja, da so njene vsebine vredne zlata, saj se preko njih povsem brezplačno z jogo lahko spozna kdorkoli, ki ima sem in tja pol urice časa in delujočo internetno povezavo. Po mojem mnenju Adriene uspešno združuje enega pomembnejših vidikov joge za začetnika: čuječe (kar pomeni prisotno, odprto in neobsojajoče) opazovanje in poslušanje svojega telesa in uma. Poudarja, da je bolj kot dolžina prakse pomembna njena konsistenca, kar se je potrdilo tudi meni z mojo lastno izkušnjo. Kakorkoli, naj se sliši malo poceni, ampak v resnici me je z jogo okužila Adriene in kar nekaj časa mi je bilo to dovolj, dokler …

Zakaj sem se odločila resneje raziskati jogo?

Pred skoraj dvema letoma sem hkrati izgubila službo in (povsem nepričakovano) očeta, ki je bil od nekdaj moja duša dvojčica in moj najboljši prijatelj. Stala sem na zelo majavih tleh in čutila sem, da potrebujem nekaj, v kar bom zagrizla. Nekaj, s pomočjo česar bom v miru žalovala in hkrati ostajala v stiku z realnostjo. Osebnostno rasla. Odločila sem se prijaviti na tečaj za učiteljico joge. Bolj kot v želji po poučevanju joge same, v želji po raziskovanju sebe.

Več o tem procesu kdaj drugič. Naj samo povem, da smo izobraževanje začeli in končali s časovno kapsulo. Na prvem srečanju smo morali vsak zase zapisati odgovor na vprašanje: Kaj je zame joga? Naša učiteljica je zbrala liste in jih za dobro leto skrbno zaprla v ovojnico. Ob koncu izobraževanja smo skrivnostno ovojnico odprli in k staremu odgovoru zapisali novega, posodobljenega. Kot že rečeno: naše doživljanje sebe se skozi čas spreminja in tako je tudi z doživljanjem joge. Zakaj? Ker je osebno razumevanje joge tesno povezano z našim notranjim stanjem in osebnim razvojem.

Kaj pravzaprav pomeni »joga«?

Beseda joga je sanskrtskega izvora in pomeni združiti, povezati ali uravnovesiti. Pri jogi gre torej za ustvarjanje neke vrste povezav. Toda kakšnih? Poglejva nekaj najpomembnejših:

• povezava med telesom in umom
• povezava sebe s svetom
• združitev sončevega in luninega principa
• združitev nadijev Ida in Pingala na področju tretjega očesa
• povezava vsega, kar je, z Absolutnim

Se sliši zapleteno? Verjetno se sprašuješ, kakšen cilj je v ozadju vsega tega združevanja? 

Težnja po združevanju in uravnotežanju omenjenih principov se dogaja z namenom urjenja osebnosti. To urjenje pa posamezniku omogoči, da potuje vase, se spozna, preseže dualizem (telo-um, jaz-svet, …) in končno, uresniči svoj polni potencial. 

Nazaj k začetkom

Kot verjetno veš, tudi če ne prakticiraš joge, danes na Zahodu poznamo ogromno jogijskih položajev. Kako pa se je vse skupaj začelo? Lahko verjameš, da se je zgodba joge začela z eno samo asano, ki ji rečemo sukhasana (osnovni sedeči položaj)?

Joga izvira iz Indije. Stara je vsaj pet tisočletij in temelji na filozofskem sistemu sankhja. Gre za najstarejšo filozofsko šolo, iz katere izhajajo vse kasnejše filozofske smeri vzhoda in zahoda.

Sankhja priznava eno resničnost, ki je čista bit ali čista zavest. Ta ima sicer dve pojavni obliki (purusha ali zavest in prakrti ali narava oziroma manifestacija zavesti).

Kako si najlažje predstavljamo tesno povezavo med filozofijo sankje in jogo? Sankja je kot nekakšna diagnoza, ki govori o nevednosti posameznika, zaradi katere se istoveti z materialnim svetom, čeprav je v resnici čista zavest. Joga, na drugi strani, predstavlja pot zdravljenja, ki posamezniku pomaga, da se osvobodi trpljenja.

Gospodova pesem ali Bhagavadgita

Sistem sankhja filozofije je predstavljen v Gospodovi pesmi ali Bhagavadgiti, ki je eno temeljnih besedil joge. V njem je joga opisana kot pot spoznanja in človekove odrešitve. Govori o tem, da lahko vsak, ne glede na svojo karmično situacijo, stopi na pot joge in s pomočjo tehnike, ki ustreza njemu (preko obreda, razmisleka ali duhovnosti), poišče božje v sebi ali svoj pravi jaz.

Bhagavadgita je filozofsko-epska pesnitev, del starodavnega zgodovinskega epa Mahabharata. Nastajala je več stoletij, zapisana pa je bila okoli 500 let pr. n. š. v sanskrtu. Gre za daleč najbolj popularno besedilo v svetovnem merilu, ki se ga še danes mnogi učijo na pamet in ga zelo različno interpretirajo. Jaz ga razumem kot pripoved o notranjih bitkah posameznika, ki v danem trenutku išče pravilno pot svojega delovanja (pri čemer se med drugim sooča s konfliktom notranjih vrednot in uresničevanjem svojega poslanstva).

Joga skozi čas

Staroveška joga je bila varovana ezoterična skrivnost, namenjena le redkim izbrancem. Prenašala se je v zaprtem krogu – od razsvetljenega učitelja na izbranega učenca. Zapisi te skrivnosti so bili zapisani v nekakšnih kodah, za interpretacijo katerih je učenec potreboval razlago učitelja. Cilj joge je predstavlja odrešitev oziroma izničenje fizične eksistence, saj je življenje veljalo za trpljenje. Slabost takšne mentalitete je bila, da so mnogi intelektualci izbrali pot askeze, kar je predstavljalo breme družbi, saj kot asketi niso bili sposobni preskrbeti svojih družin.

V srednjem veku je bil napisan prvi priročnik hatha joge. V tem obdobju so se pojavili tudi pojmi, kot je jogijska anatomija (čakre ali energijski vrtinci in nadiji oziroma energijski kanali).

Joga je doživela velik razcvet v obdobju tantre. Šele takrat je postala dostopna ženskam in otrokom. Doživljati so jo začeli kot neko aktivnost, ki oplemeniti življenje. Cilj joge ni bil več izničenje relativnega fizičnega sveta. Začeli so verjeti v to, da višja realnost lahko razvija in oplemeniti nižjo realnost.

Joga danes

Joga je po dolgem zatonu ponovni razcvet doživela šele v 19. stoletju. Tokrat po zaslugi »očeta« sodobne joge, Krišnamačarja, in njegovih slavnih učencev, kot je Iyengar, ki nosijo glavne zasluge za popularnost joge na Zahodu.

V 60. letih 20. stoletja je joga zopet dosegla vzpon s t.i. new-age gibanji. Med asane so se začeli dodajati novi in novi položaji, ki so izhajali iz borilnih veščin in gimnastike in so jim nadevali sanskrtska imena. Ukvarjanje s telesnim vidikom joge je začelo dosegati nepričakovane razsežnosti, kar je dodatno vplivalo na narcisizem zahodnega sveta.

Zveni znano? O, pa še kako. Instagram je poln slik in posnetkov akrobatskih asan, ki so posnete z namenom zbiranja »lajkov«, kar se odmika daleč stran od jogijske filozofije in tistega, kar naj bi bil cilj joge (popolna osvoboditev).

Glavni jogijski sistemi

• Bhakti joga – pot predanosti
• Karma joga – pot nesebičnega delovanja
• Jnana joga – pot modrosti, spoznanja
• Radža joga – pot obvladovanja telesa in uma
  • Hatha joga
    • Vinjasa joga
    • Aštanga joga
    • Šivavanda joga
    • Iyenghar joga
    • Kundalini joga

Danes se v zahodnem svetu pretežno srečujemo s hatha jogo, ki ima vse več novih podzvrsti. Glavni cilj vseh teh pa naj bi bil skupen, in to je doseči stanje višje zavesti.

Še enkrat. Instagram je poln perfektno izvedenih asan z eksotičnimi ozadji, čvrstimi zadnjicami v pajkicah po najnovejših trendih. Ampak v čem je “point”?

Še enkrat, črno na belem: joga se ne konča pri izgledu asane. Ulala! Prva stopnja osvoboditve mojega uma se nahaja prav tukaj, če se spomniva na mojo prvo izkušnjo z jogo. 😉 Pravzaprav joga nima nič ali zelo malo skupnega s popolno izvedeno asano, še posebej, če je ta izvedena z namenom fotografiranja in zbiranja »lajkov« na družbenih omrežjih.

Kaj je asana?

Kljub temu, da bistvo joge niso asane, so pri hatha jogi pomemben začetek oziroma prvi stik z jogo. Kaj je pravzaprav njihov namen?

Asana ali jogijski položaj je psiho-somatska vaja. Gre za stabilen in udoben (!) položaj, ob katerem smo čuječi (se zavedamo sebe tukaj in zdaj in kontrolirano dihamo). Cilj asane se ne konča pri pravilni fizični izvedbi. Pomembno je predvsem, kako se notranje naravnamo pri tem, ko asano izvajamo. V prvi vrsti gre za vajo poslušanja in upoštevanja sebe, saj je cilj asane delovanje v skladu s svojimi občutki, zmožnostmi in potrebami.

Vsaka asana ima svoj namen in dobro je poznati njeno osnovno simboliko. Vzemiva za primer eno mojih najljubših asan, virabhadrasana II (srčni bojevnik II).

S to asano združujemo moč volje oziroma »borbenost« (ki jo fizično izražamo predvsem z aktivnim, statičnim in prizemljenim spodnjim delom telesa) s srčno odprtostjo (ki se izraža v odprtosti in nekakšni sproščenosti zgornjega dela telesa). Seveda ima asana mnoge pozitivne učinke za telo tudi povsem v fizičnem smislu (krepi mišice nog in zadnjice, stimulira notranje organe na področju trebušne votline, spodbuja odpiranje kolkov, poudarja pravilno lego medenice in hrbtenice). Če to asano izvajamo ob spremljavi kontroliranega diha in ohranjamo umirjenost, celo telo napolni s prano (osnovno življenjsko energijo). Kot pri vsaki drugi asani moramo tudi pri tej paziti, da jo izvajamo na način, ki nam prihrani poškodbe. Posebej pozorni moramo biti na pravilno lego medenice, aktivnost nog, sproščenost ramen, lego kolena sprednje noge. Ko smo v položaju, opazujemo dih, poslušamo telo in spremljamo, kam potuje naš um.

Ob izvajanju asane se ne sme pojaviti bolečina (če se pojavi, jo zapustimo). Običajno vsako asano zadržimo za nekaj vdihov in izdihov, pri čemer je najbolje, da kot vodilo upoštevamo svoj dih. Ko dih ni več sproščen, nam daje znak, da je čas, da asano zapustimo.

V izvedbi asane se zrcali mnogo stvari: naše trenutno počutje, naše pogoste navade, vedenjski in značajski vzorci. Ker nam asana pove marsikaj o nas, je to odlično orodje za samo-opazovanje in samo-spoznavanje. Še več, prinaša priložnost za prvi korak k spremembi. Ko se na jogijski blazini zavemo določenih negativnih vzorcev (primer: asano za vsako ceno zadržujemo, dokler je ne zapustijo vsi ostali v jogijski dvorani), jih lahko najprej zavestno spremenimo v asani. Z redno prakso joge se spremenjeni vzorci iz jogijske blazine začnejo preslikavati tudi v vsakdanje življenje (če vzamemo isti primer: začnemo opuščati tekmovalnost z drugimi za vsako ceno in namesto tega začnemo poslušati sebe in svoje zmožnosti in potrebe).

Verjetno se sprašuješ, kako vpleteva asane v širšo sliko joge?

Radža joga in 8-stopenjska pot samouresničitve

Jogijske tehnike, med katerimi se poleg asan znajde še 7 drugih, je prvič zapisal Patanjali (nekje med 200 pr. n. š. in 200 n. š.) in jih združil v Joga sutrah. Z njimi je postavil temeljni koncept joge. Te tehnike je izpilil in opisal tako sistematično, da so se v izvorni obliki ohranile tisočletja in jih uporabljamo še danes. Gre za osemstopenjsko pot, ki vodi do končnega cilja: osvoboditve (kaivalye) ali nenavezanega delovanja v skladu s svojo pravo naravo.

In kakšna je ta osemstopenjska pot?

1. Jama (prepovedi oziroma odnos do okolice)
   – Ahimsa (nenasilje)
   – Satja (resnicoljubnost)
   – Asteja (neprilaščanje)
   – Brahmačarja (zmernost)
   – Aparigraha (nenavezanost)
2. Nijama (zapovedi oziroma odnos do sebe)
   – Sauča (čistost)
   – Satoša (zadovoljstvo)
   – Tapas (samodisciplina)
   – Svadjaja (samo-opazovanje)
   – Išvara pranidhana (zaupanje v najvišji princip)
3. Asana (kontrola telesa)
4. Pranajama (kontrola diha)
   – dihalne in druge tehnike za povečevanje in uravnotežanje prane ali osnovne življenjske energije v telesu
5. Pratjahara (kontrola čutil)
6. Dharana (koncentracija)
7. Dhyana (meditacija)
8. Samadhi (absorbcija)

Patanjali predlaga kontrolo uma (1. in 2. stopnja), telesa (3. stopnja), diha (4. stopnja) in čutil (5. stopnja) z namenom lažje koncentracije (6. stopnja), meditacije (7. stopnja) in osvoboditve (8. stopnja).

Hatha joga se ukvarja predvsem s prvimi štirimi stopnjami joge, napredni učenci pa se podajo na pot globljega raziskovanja.

Če te zanima več o Patanjalijevi 8-stopenjski poti joge, ti toplo priporočam odličen članek na to temo. Poleg tega sva povsem zaobšli temo pranajam, ki je izredno pomembna, a preveč kompleksna, da bi jo vključila v ta, že tako dolg članek. Obljubim, da bom pripravila poseben zapis na to temo, do takrat pa si več o pranajami lahko prebereš tukaj.

Za zaključek

Moja prva izkušnja z jogo niti ni tako neobičajna. Današnja družba je obsedena z namišljenimi ideali. Hitro se zadovoljimo z enostavnimi idejami in pogosto ostajamo površinski. Hlepimo po sreči, ki jo iščemo v kratkotrajnih užitkih, pri tem pa pozabljamo na bistvo in smo v sebi vse bolj prazni.

Po drugi strani je ravno ta praznina, ki jo danes čutimo na kolektivni ravni, najbolj verjeten razlog za to, da se vse več ljudi zanima za duhovnost in se sprašuje o smislu življenja.

Zaključiva optimistično. Verjamem, da se nahajamo zgolj v prehodni fazi obsedenosti s kratkotrajnimi užitki in materialnim svetom. Ko bomo kot družba to prerasli, nas pot lahko vodi le še nazaj k sebi. In …

Joga je pot k sebi (neznani avtor).

Fotografije: unsplash.com (z izjemo naslovne in tretje fotografije, katerih avtor je Bojan Okorn, šesta fotografija: freepik.com)

Znanje je povzeto po zapiskih predavanj in študijskem gradivu tečaja za učitelje joge, katerega avtorica je Sneža Vidovič. Hvala Sneži in Joga Studiu Sadhana! 🙂